Ve se, da je alergijo in preobčutljivost na cvetni prah dokazano mogoče ozdraviti z zrakom iz čebelnih panjev, kar uspešno prakticirajo na Bavarskem. S čebeljimi piki se zdravi revmatizem. Ženskem, ki ne morejo zanositi, po rednem uživanju čebelnega mlečka to uspe. In še marsikatero resno zdravstveno tegobo nam pomagajo premagati čebelice z vsem dobrim, kar nam dajo. To in zares dolga in imenitna tradicija čebelarstva na slovenskem je spodbudila razvoj čebelarskega turizma. Zakaj bi ta privabljal pol milijona turistov letno tja pod italijansko Etno, kjer je že močno razvit, če jih lahko tudi v deželo na sončni strani Alp na medeno potovanje! »Imamo vse, znamo veliko, le pokazati moramo,« pravi Franc Šivic, pravi encikloped čebelarstva na slovenskem in predsednik komisije za čebelarski turizem pri Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). »Čeprav smo šibki, kot doslej nismo bili še nikoli, saj jih je od 170 tisoč čebelnih družin ostalo le še sto tisoč,« pravi Anton Tomec, tajnik ČZS, ki združuje kar 217 društev in ima 6200 članov, ki pridelajo 2000 ton medu. In ve se (oziroma naj bi se) zakaj. Zaradi prekomerne uporabe smrtonosnih pesticidov v kmetijstvu, ki povzročajo umiranje čebel.