nih tigrovcev in nekaterih drugih narodnoobrambnih in protifašističnih delavcev na Primorskem. Gre tudi za nekatere doslej manj znane podrobnosti. Pretresljiva je bila mučeniška smrt Lojzeta Bratuža, 34-letnega kulturnega delavca, pevovodje in skladatelja v Gorici. Za Božič leta 1936, po polnočnici v Podgori, so ga fašisti aretirali in ga prisilili piti strojno olje, pomešano z bencinom. Zaradi zastrupitve je čez poldrugi mesec v hudih bolečinah umrl. Na skrajnih zahodnih okopih slovenstva je pogumno in ponosno vztrajal beneškoslovenski duhovnik, pesnik, publicist in prevajalec iz slovenske in drugih slovanskih književnosti v italijanščino, Ivan Trinko-Zamejski. Mnogi vidni Primorci so po drugi svetovni vojni doživeli ljubljanske zapore, denimo Boris Furlan, Slavko Tuta in drugi. S preizkušeno metodo zastraševanja so novi oblastniki dosegli, da so številni predvojni tigrovci, med vojno pa vidni aktivisti oz. partizani, o svojem tigrovstvu rajši molčali, saj so čutili, da je bolje, če o tem ne govorijo javno. Niso si upali govoriti niti s svojimi predvojnimi tovariši in sodelavci. Soustanovitelja TIGR-a Alberta Rejca, ki je kot ilegalec v Beogradu dočakal konec vojne, so tam aretirali že 1. februarja 1945, ga zasliševali kot angleškega vohuna in za tri mesece zaprli. Rešilo ga je šele posredovanje Ivana Regenta. A poslej ga je imela UDBA nenehno pod nadzorom in ga ovirala pri njegovih publicističnih prizadevanjih. Tone Černač, vsa leta partizan, se je po vojni umaknil v svojo gozdarsko stroko in lovstvo. Justa Godniča, ki je po letu 1931 deloval v tesni navezi z Zelenom, v letih 19411945 je bil partizan, so zaprli že nekaj dni po osvoboditvi. Zagrenjen in razočaran je po izpustitvi živel v Kranju. Dr. Ivana Marijo Čoka so razglašali za agenta tuje obveščevalne službe, zato se je pred pritiski umaknil v ZDA. Februarja 1946 je bil nenadoma odstavljen in odpuščen pisatelj Ciril Kosmač. Naprtili so mu obtožbo, da je nič manj kot angleški vohun, agent obveščevalne službe Intelligence Service. Celo Josip Vidmar, ki je bil po vojni na vrhu slovenske oblasti, je dejal, da je bilo to eno izmed sramotnih dejanj revolucije. Domnevno se je za Cirila Kosmača osebno zavzel pri Titu in Rankoviću in tako se je gonja zoper pisatelja nehala na ukaz iz najvišjega jugoslovanskega vodstva. In nadalje. Prof. Ivan Rudolf, patriot, ki je kot oficir med slovenskimi fanti v severni Afriki vztrajno in uspešno novačil za osvobodilno vojsko, se ni smel vrniti v Slovenijo, ker da je angleški agent. Ob vrnitvi ni smel dlje kot do Trsta. Nova knjiga z naslovom Zgodba o TIGRU se pridružuje drugim publikacijam, ki so o tem narodnoobrambnem in protifašističnem gibanju izšle v zadnjih letih, v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Vsa ta dela tvorijo celoto, vsaka zase pa pomeni posebno pričevanje. Knjiga je izšla v nakladi 1.500 izvodov. M.