In kako zadeve delujejo v praksi? Naprava med delovanjem opreza za signalom ki definira eno ali drugo vrsto naprav. Če bodo prisotne samo naprave po standardu G bo tudi naša naprava delovala po tem standardu. V primeru ko naprava zazna vsaj eno napravo po standardu B pa bo preklopila na delovanje po tem standardu. In tukaj je že prva slabost. Kar se tiče združljivosti je vse v redu. V praksi pa je to neprijetno. Če bo med hitrimi napravami po standardu G samo ena B, bodo vsi obsojeni na počasnejši prenos podatkov. In zakaj tako? Standarda sta različna, prav tako modulacije. To pa je kot bi zahtevali od dveh oseb, ki govorita različna jezika da med seboj uspešno komunicirata. "Naprednejši" se bo pač moral naučiti drugega jezika in ga uporabiti z vsemi njegovimi omejitvami. Zadeva pa se žal ne odraža samo na hitrost prenosa v primeru prisotnosti starejše naprave. Ker mora naprava prisluškovati ali ni kje tudi starejša naprava se bo to odrazilo na hitrost prenosa podatkov tudi v primeru ko takšne naprave ni v bližini. Ravno okoli tega "preklopa" je bilo največ muk pri izdelavi standarda. Celoten sistem se je namreč od ene do druge verzije priprave standarda spreminjal. In ker se je proizvajalcem mudilo je na tržišču kar nekaj naprav, ki v bistvu podpirajo dokaj različne metode. Sčasoma, z napravami izdelanimi po natančno definiranem standardu se bo to seveda izboljšalo. Naprave podpirajo tudi tako imenovan "Turbo" mod delovanja, pri katerem je "detekcija" naprav B izključena, kar pa seveda pomeni zbogom združljivost s starejšimi napravami.