Minas Gerais je zelo arhetipska država, ki na številnih področjih ohranja tradicijo rudnikov železove rude. Prav železo se v mnogih oblikah pojavlja tudi v delih umetnikov. Tako med avtorji prevladujejo konstruktivne geometrijske linije, fotografije s socialno tematiko, eden od umetnikov za izrazno sredstvo uporablja tudi rjo, ki jo vgrajuje v slike. Med najpomembnejšimi je naštel Lygio Clark, uspešnega fotografa Sebastaa Salgado, Patricio Franco, ki se je že predstavila v Evropi, in mlado Rivano Neuenschwander (uporablja naravne materiale, na primer kokos, razna zrna, vosek ...), ki jo je na lanski bienale v Istanbul povabila tudi kustosinja Rosa Martinez. Med izbranimi avtorji je precej umetnikov, ki pri ustvarjanju uporabljajo računalnik, veliko je del na papirju, zanimivo pa je, da je precej umetnic. Eden izmed kriterijev je bil generacijski vpogled - jedro razstave sestavljajo umetniki, rojeni v 50. in 60. letih. Trije umetniki bodo predstavljeni s knjigami, saj je to zelo priljubljen način umetniškega izražanja, kakor je opazil. »Nekateri dnevniki, predvsem ženski, so zelo zanimivi, poglobljeni, poetični, drugi spet izrazito socialno angažirani.« Zelo močni pa so tudi v risbi.