V uvodnem poglavju so navedene pravne podlage in izhodišča za pripravo nacionalnega programa razvoja pomorstva Republike Slovenije. V drugem poglavju je podan kratek vpogled, kaj se v pomorstvu dogaja in v kakšno smer se nagiba razvoj pomorskega prometa. Tretje poglavje govori o pomenu in vlogi pomorskega gospodarstva v Republiki Sloveniji. S predloženim nacionalnim programom se želi povečati število ladij, ki bodo plule pod slovensko zastavo. Opredeljena je tudi vloga varnosti pomorskega prometa, ki je zaradi ranljivosti našega obalnega in morskega območja zelo pomembno, ter tudi gospodarski pomen pristanišč, saj so pristanišča pomemben pospeševalec gospodarskega razvoja. Slovenija ima kljub majhnosti pristanišče, ki je eno najboljših v Sredozemskem morju po svoji učinkovitosti in storilnosti. Glede same varnosti pomorskega prometa (4. poglavje) moramo slediti mednarodnemu stanju na tem področju. V ospredju delovanja EU in držav članic je bilo v zadnjih letih izboljševanje pomorske zakonodaje na tem področju in spodbujanje visokih standardov kakovosti. Za doseganje predlaganih ciljev za izboljšanje varnosti plovbe je v Sloveniji potrebna ureditev novih prostorov, vzpostavitev centra VTS (sistem nadzora nad pomorskim prometom), nabava sodobnejših plovil za potrebe reševanja, intervencij ter patruljiranja na morju. Predvidena je tudi avtomatizacija objektov za varnost plovbe, s čimer bomo prihranili finančna sredstva, ki se zdaj porabijo za vizualni nadzor nad objekti varnosti plovbe. Predstavnik predlagatelja Predloga resolucije je posebej izpostavil uvedbo praktičnega dela izpita za upravljanje čolna. V Sloveniji se namreč zavedamo, da je treba doseči določen višji nivo znanja in praktično usposobljenost iz morskih veščin tudi oseb, ki se profesionalno ali vsakodnevno ne ukvarjajo s pomorstvom. Glede prostorskega načrtovanja (5. poglavje) je povedal, da je vsebina povzeta iz državnega prostorskega načrta, katerega priprava je v zaključni fazi in bo sprejet predvidoma do konca leta. Razvoj pomorskih grozdov (6. poglavje) je ena izmed zelo aktualnih tem pri iskanju rešitev, ki bi gospodarsko moč in položaj pomorskih dejavnosti v EU tudi v prihodnje zadržale na svetovni vodilni ravni oziroma bi jo še povečale. V Sloveniji smo ta grozd vzpostavili; v začetku, dokler se ne vzpostavi ustrezen način financiranja, v okviru slovenske tehnološke platforme. Največji poudarek je predstavnik predlagatelja Predloga resolucije dal izobraževanju v pomorstvu (7. poglavje), saj je prisoten problem pomanjkanja kadrov v pomorstvu in je pomorstvo danes verjetno najbolj deficitarna panoga glede samih poklicev. Slovenija vlaga velike napore, da bi se pomorščaki izobraževali zgolj in samo v skladu z zahtevami Konvencije STCW (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978). Zaradi majhnega zanimanja mladih za izobraževanje pomorstva morata izobraževalna zavoda svoje storitve razširiti na mednarodni trg. Prizadevanja gredo v smer, da bi bilo izobraževanje po drugem letniku študija prilagojeno zahtevam pomorskega gospodarstva, tako da bodo pomorščaki, ko so bodo odločili, da ne želijo vleč pluti, usposobljeni za delo v pomorskem gospodarstvu. Predlagani ukrepi v koprskem tovornem pristanišču (8. poglavje) bodo omogočili predvsem uskladitev razvoja pristaniških dejavnosti, za kar pa je potrebno sprejeti državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni javni promet v Kopru ter zagotoviti pravilno umeščenost edinega slovenskega pristanišča med razvojne državne prednostne usmeritve. Za uspešnejši razvoj koprskega pristanišča pa je posebno pomembna izgradnja tretjega pomola. Za uspešen razvoj pomorskega potniškega prometa v Republiki Sloveniji je za potrebe potniškega pristanišča Koper (9. poglavje) treba zgraditi objekt mednarodnega pomorskega potniškega terminala, da bi se v Kopru lahko ustavile tudi velike potniške ladje na mednarodnih potniških linijah in turističnih križarjenjih. S tem bi Koper lahko postal izhodišče za ogledovanje tudi drugih turističnih zanimivosti Slovenije. V poglavju o ladjarstvu (10. poglavje) je rečeno, da je Republika Slovenija glede na bruto tonažo ladij, registriranih pod slovensko zastavo, uvrščena na dno lestvice držav članic Mednarodne pomorske organizacije. Zato si prizadevamo dobiti nazaj trgovske ladje, ki sedaj plujejo pod tujimi zastavami, da bi plule pod našo zastavo z našim ladjarjem. V ta name pa bo potrebno delovnopravno zakonodajo za pomorščake uskladiti s Konvencijo MOD o delovnih standardih v pomorstvu in jo prilagoditi potrebam pomorskega gospodarstva. Ladjedelstvo in izdelava ladijskih sestavnih delov (11. poglavje) ter gradnja jaht in plovil za rekreacijo (12. poglavje) je po mnenju predstavnika predlagatelja Predloga resolucije izjemno zanimivo in obetavno področje. Možnosti za opravljanje ladjedelniških dejavnosti so sicer v Sloveniji slabe, povsem drugačno sliko pa kaže izdelava ladijskih sestavnih delov, ker tovrstna dejavnost ne zahteva obremenitve morskega okolja, ampak je lahko umeščena po vsej Sloveniji. Ukrepi za izboljšanje in zagotovitev širjenja te proizvodnje vključujejo dejavnosti, ki so usmerjene v zagotovitev naročil in omogočanje doseganja konkurenčnosti, ter dejavnosti, ki omogočajo razvoj inovativnosti. Pri izdelavi plovil v Sloveniji je za dosego večje konkurenčnosti potrebno upoštevati ukrepe, ki vključujejo dve medsebojno povezani področji: tehnološki razvoj in spodbujanje inovativnosti ter izobraževanje in prenos znanja in inovacij v proizvodnji plovil. Z organizacijo pomorskih avtocest in prevoza po morju na kratkih razdaljah (13. poglavje) si prizadevamo, skladno s priporočili EU, razbremeniti cestni promet in uporabo alternativnih prevoznih oblik (železnica, vodni promet). Pripravljena bo študija o obliki in načinu izplačila ekološkega bonusa prevoznikom in lastnikom blaga, če bi uporabili druge oblike prevoza namesto cestnega. Hidrografija in kartografija (14. poglavje) je ena od naših interesnih področij. Glede na našo kratko obalo imamo verjetno med državami EU daleč najboljše hidrografske podatke, narejene z zadnjimi tehnologijami. Varovanje morskega okolja, ekologija (15. poglavje) se mora razvijati usklajeno z drugimi dejavnostmi. Za zaščito morskega okolja pred nenehno naraščajočim pomorskim prometom in njegovih pritiskov ter čezmejnih vplivov na celotno vodno telo Severnega Jadrana so potrebni ukrepi tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V sklopu političnih ukrepov in usklajevanja (16. poglavje) se predlaga ministrstvu, pristojnemu za pomorstvo, da enkrat letno organizira konferenco z zainteresirano javnostjo, na kateri se pregleda izvajanje tega nacionalnega programa in sprejmejo usmeritve za njegovo izboljšanje. Minister, pristojen za pomorstvo, pa mora vsaki dve leti poročati Državnemu zboru o izvajanju nacionalnega programa in pripraviti njegovo posodobitev. Predvidena je tudi ustanovitev medresorske delovne skupine za področje pomorstva, povezana predvsem z izvajanjem tega nacionalnega programa, sestajala pa bi se po potrebi, odvisno od nastale problematike. Zadnje vsebinsko poglavje je pomorska pravna ureditev Republike Slovenije (17. poglavje), v katerem so navedeni notranje pravni viri, pravni viri EU in mednarodno pravni viri ter obveza o zagotovitvi možnosti, da se bodo že ratificirane mednarodne konvencije lahko učinkovito izvajale.