Na začetku so morali krepko pljuniti v roke, da so očistili in usposobili bazen za obratovanje. Vsega skupaj je pri nastajanju skvota sodelovalo okoli petdeset angažiranih posameznikov, čeprav jih je stalno aktivnih malo manj. V kratkem času delovanja pa sta jih zadeli že dve »naravni« katastrofi. Najprej so jim vso opremo to je bend Srou pa letu nabiral nekaj let pobrali džankiji. »Čisto so nas oskubili, pobrali so celo kable. Lotili pa so se tudi strehe.« Nič kaj prijaznejši pri urejanju interierja niso bili predstavniki Zavoda za šport Kranj. »Odnesli so vse, kar smo naredili tukaj notri in kar je ustvarilo Gledališče čez cesto, ki je bilo tu pred nami.« V objektu nihče stalno ne živi. To pa ne pomeni, da ni dovolj socialno ogroženih ljudi, članov društva in drugih, ki bi si to želeli, temveč le to, da so jim »športniki« odpeljali tudi edino peč za gretje. Vseeno v prostorih občasno prenočijo, prav tako tam prespijo gostujoči vokalno-instrumentalni ansambli. Zaradi pomanjkanja tehnike jim večino opreme za izvedbo prireditev posojata železniški Rov in koprski DPZN. Vsi dogodki pa so pravoverno skvotersko brezplačni. »So le prostovoljni prispevki. Vstopnine ni. Nabrani denar gre za potne stroške bendov. Pa še mi damo iz svojih žepov. Naša dejavnost torej ni neprofitna, ampak minusprofitna.«