Ernest globoko vzdihne, ko pomisli, da bo kmalu treba kupovati še otroško mleko – žena bo spet začela jemati tablete in ne bo dojila – pa pleničke in vse drugo. Ne za enega, ampak za tri! Oblačila sta starša že dobila, kar precej reči od prijateljev, posteljice imata obljubljene, le voziček za tri, ja, ta je še problem, ker se trojčki pri nas pač ne rojevajo kot po tekočem traku. Ata seveda ne pozablja na desetletnega Timoteja, ki hodi v četrti razred devetletke v Cankovi, in na prvošolčka Štefana, prvi bi rad računalnik, drugi kolo, oba potrebujeta topli bundi, hlače in trpežno zimsko obutev. Do hiše so jim nedavno pripeljali vodovod, več kot tristo tisočakov so morali prispevati, spet je bil na delu dobri tast, kje pa bo Ernest dobil denar, da bo vodovodne cevi razpeljal še po hiši, ne ve, si ne upa razmišljati. Doslej so imeli kapnico ali pa so jim vodo vozili gasilci. Na podstrehi mora urediti sobi za večja sinova, veliko tega je že naredil sam, ko bo denar, bo delal naprej. V vmesnem času bosta mamica z dojenčki v otroški sobi, ati in sinova pa v spalnici. Dober človek je …