Knežje mesto Celje se je v zadnjih letih vse pogosteje začelo pojavljati v urbanističnih in arhitekturnih publikacijah. In to je tudi eden izmed razlogov, da je celjska urbanistična stroka, v sestavi mag. Mirana Gajška, mag. Tomaža Kruševca ter Mihe Završnika, izdala publikacijo pregleda arhitekturno urbanističnih natečajev in delavnic v Celju od leta 1999 pa do 2005, ki jo je minuli teden predstavila v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje. V brošuri je zajetih (le) sedem natečajev, od steklenih krogov na Trgu celjskih knezov, stanovanjsko-poslovnega objekta Glazija, ureditve sotočja Savinje in Voglajne v Celju, nove zdravstvene šole, stare Cinkarne do natečaja za osrednjo knjižnico in Celjsko kočo. Bojan Šrot, ki je pri natečajih sodeloval kot član žirije, je ob tem povedal, da upa, da bo Celje tudi v prihodnje obdržalo prakso javnih natečajev, ki zagovarjajo javni interes in s katerimi je možno pridobiti najboljšo možno rešitev. Obenem je poudaril, da je potrebno pri tem dati glavno besedo stroki. Miran Gajšek pa je dodal, da kar je smiselno in potrebno, s poudarkom na bogato zgodovino, Celje mora pokazati in tudi zna pokazati. Druženje se je zaključilo s problematiko praznjenja starega mestnega jedra ter napakami projektov, ki pa jih je stroka spregledala. »Občina si bo tudi v prihodnje prizadevala za oživitev podobe starega dela mesta, z obnovami fasad idr., saj če bo kulisa lepa, bo tudi vsebina bogata,« je še povedal Bojan Šrot.