V Sloveniji bi rekli: oni Francozinji manjka le to, da bi bila za nameček še lezbijka! Ironično, v istem času kot Francozinja ni nič manjše količine prahu dvignila 51-letna Američanka, lezbijka v menopavzi, ki so jo doktorji na univerzi Columbia umetno oplodili z bratovo spermo, ker pač ni hotela, da bi otroka spočela v klasični heteroseksualni zvezi. He! Nič, ženska, ki hoče spolno občevati le z ženskami, ima tako legitimno pravico do umetne oploditve kot ženska, ki hoče spolno občevati le z moškimi. In tako kot ima ženska, ki hoče spolno občevati le z ženskami, povsem legitimne razloge, da noče spolno občevati z moškimi, ima ženska, ki hoče spolno občevati le z moškimi, povsem legitimne razloge, da noče spolno občevati z ženskami. In njen socialni »incest«? Rekla si je verjetno takole: če že jajčece, iz katerega bo nastal moj otrok, ne bo moje, potem naj bo »moja« vsaj sperma, ki bo to jajčece oplodila - odtod bratova sperma. Odtod »incest«. V otroku, ki ga je rodila, je tako tudi njena kri. Podobna logika verjetno vodi tudi 47-letno Angležinjo, ki so ji te dni britanske zdravstvene oblasti končno uradno odobrile umetno oploditev, pri kateri bo donator sperme njen brat. Kar je mnoge šokiralo, še toliko bolj, ker gre za prvo tovrstno umetno oploditev v Evropi. »Drugod po Evropi so obremenjeni s filozofskimi in religioznimi problemi, v Britaniji pa smo bolj pragmatični,« je rekel Bob Edwards, ki je leta 1978 »kreiral« Louise Brown, prvega otroka iz epruvete, ki je medtem dobila tudi sestro, Natalie. Šur, »incest«, do katerega prihaja pri umetni oploditvi, je šokanten, toda le v kontekstu zakona, ki samskim ženskam prepoveduje umetno oploditev. Če tak zakon ne bi obstajal, to ne bi bilo nič šokantnega in škandaloznega, ampak nekaj povsem normalnega, samoumevnega in rutinskega. Tako pa Slovenija vedno tvega, da se bo od šoka udrla do Kitajske. In Tajvana.