V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do povračila stroškov odgovora na pritožbo, saj pritožnik, ki je v tem upravnem sporu prizadeta stranka, s pritožbo ni uspel. Drugostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določilo 113. člena ZUP, pri čemer se je postavil na stališče, da udeležba tožnika v postopku ni bila ne nujna, niti potrebna, da ni bil dolžan podati odgovora na pritožbo, in da mora zato sam kriti stroške pritožbenega postopka. Določili 1. in 2. odstavka 113. člena ZUP določata zavezanca za povrnitev stroškov, ki nastanejo med postopkom stranki in upravnemu organu. Tretji odstavek 113. člena ZUP pa ureja položaj, ko udeleženec postopka povzroči stroške iz nagajivosti ali po svoji krivdi, takšnih dejstev pa drugostopenjski organ v svoji odločbi niti ne zatrjuje. V obravnavani zadevi je tožnik sodeloval v postopku kot stranka z nasprotnim interesom, zato je po presoji sodišča pravna podlaga za odločitev o stroških postopka 1. odstavek 114. člena ZUP, in ne določilo 1. odstavka 113. člena ZUP, na podlagi katerega je drugostopenjski organ, glede na vsebino obrazložitve, sprejel svojo odločitev, saj v izpodbijani odločbi ne navaja določno, kateri odstavek 113. člena ZUP je zanj relevanten. Tožnik je imel na podlagi 1. odstavka 241. člena ZUP pravico podati obrazložen odgovor na pritožbo in v posledici tega tudi pravico do povrnitve stroškov, ki so mu zaradi tega nastali. V kakšni višini je stranka z nasprotnim interesom upravičena do povrnitve stroškov postopka, pa je odvisno od okoliščin vsakega primera posebej. Po presoji sodišča ni mogoče zagovarjati takšne interpretacije 1. odstavka 114. člena ZUP, da se stroški odgovora na pritožbo, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, v vsakem primeru priznajo v zahtevani višini, temveč mora upravni organ ugotoviti, ali je odgovor na pritožbo zgolj pavšalen (če je npr. predlagana zgolj zavrnitev pritožbe), ali pa odgovor na pritožbo zadosti kriteriju obrazložene vloge po Odvetniški tarifi, ki velja za upravni postopek, in ki dejansko pripomore k rešitvi upravne zadeve. To pa zlasti velja za pravni položaj, ko pritožnik v pritožbenem postopku uveljavlja nova dejstva in nove dokaze, na katere lahko stranka z nasprotnim interesom odgovori šele v odgovoru na pritožbo. Navedenih razlogov, ki so odločilnega pomena za odločitev, drugostopenjski organ ni ugotavljal, zato se izpodbijana odločba ne da preizkusiti. Svojo odločitev je oprl na napačno določilo ZUP in obrazložitev odločitve utemeljeval z razlogi potrebnosti in upravičenosti zastopanja, ki jih novi ZUP ne določa več. Drugostopenjski organ bo moral v luči povedanega v ponovljenem postopku ugotoviti, ali tožnik upravičeno zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.