ovod pričujočemu razmišljanju so napetosti, ki so se pojavile v Sloveniji v odnosu do Romov, se pravi v odnosu do manjštevilnega, predvsem pa drugačnega prebivalstva. Pojav je presenetljiv le na videz, seveda ne zaradi tu pa tam izraženega prepričanja, da je Slovenija do svojih manjšin prav tako nepravična, kot so mnogi drugi. Incidenti z Romi namreč niso strela z jasnega, in sicer zaradi vse bolj verjetne možnosti, da gre za dogajanje širših in nemara kar globalnih razsežnosti, ob katerih se velja resno zamisliti. Resno se velja zamisliti ob domnevi, da do sedaj uresničeno sožitje med večinskimi narodi in njihovimi manjšinami, predvsem pa priseljenci, več ne zadostuje in ga je nujno dvigniti na višjo in bolj kakovostno raven. Svet se spreminja vse hitreje in zadobiva novo podobo, pri čemer večina izvedencev priznava, da ni mogoče napovedati, kakšna bo ta podoba in kdaj se bo dokončno zarisala. Vse se premika, razviti svet želi utrditi svoje prvenstvo, toda prav tako imajo dosego enakih ali vsaj podobnih ekonomskih dosežkov v mislih prihajajoče nove velesile. Pri tem pa odgovarjajoči prostor in pomen zase zahtevajo tudi manj razviti, manjši, drugačni - in teh drugačnih sploh ni tako malo - , ki imajo občutek, da jim je priznana manjša oziroma premajhna veljava. Enak prostor upravičeno zahtevajo vsi in v tem smislu nova podoba sveta ni le zunanje, ampak tudi notranje narave. In v luči tega dogajanja se vse bolj kaže,