Odvetniška zbornica sicer nima mehanizmov, s katerimi bi sama spremljala raven opravljanja odvetniških storitev. Na tem področju torej ne more delovati samoiniciativno, ampak lahko ukrepa le, če se zadeva znajde pred disciplinsko komisijo. Če so torej pritožbe utemeljene, se z njimi ukvarja disciplinska komisija. Stupan priznava, da je bilo v začetku z delovanjem te komisije veliko težav, saj zadnja, ki je bila izvoljena na skupščini decembra 1995. leta, leto dni ni delovala. Delo te komisije je namreč izjemno občutljivo, saj posega v odnose med odvetniškimi kolegi, toda zato, da se ohrani red v odvetniških vrstah, poudarja Stupan, mora v primeru ugotovljene kršitve slediti sankcija. Če ne bo tako, bo javnost upravičeno zahtevala, naj red vzpostavi kdo od zunaj. Zdaj je namreč disciplinska komisija sestavljena izključno iz odvetnikov. Drugače je pri disciplinskem sodišču, ki odloča o hujših kršitvah, pri katerih je mogoče komu za določen čas odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni. Pri delu tega sodišča tako sodelujeta tudi dva sodnika vrhovnega sodišča.