Evropa zahteva aktivno politiko varovanja narave. Po Mednarodnem združenju za ohranitev narave (IUCN - World Conservation Union) določenih kategorijah načrtuje Slovenija 30 odstotkov zavarovanih območij. Kar po zakonu o ohranjanju narave (ZON) iz leta 1999 pomeni v obliki ožjih: naravni spomeniki in strogi naravni rezervati ter širših zavarovanih območij v obliki krajinskih, regijskih in narodnih parkov. Slovenska vlada je tako že pred desetimi leti začela z aktivnostmi za ustanovitev naravnih parkov - šlo naj bi po vrsti - na Notranjskem, Kočevskem, Pohorju, Krasu in Karavankah. Hitro se je izkazalo, da ustanovitev kakršnegakoli, pa najsibo krajinskega ali regijskega, kaj šele narodnega parka ni enostavna reč, zato je do danes ostalo v Sloveniji pri 8 odstotkih zavarovanih površin, polovico vseh zavzema Triglavski narodni park (TNP). Najprej je poniknila volja za Karavanke in Kras, nato je vse nerazumljivo umolknilo glede Kočevja in Pohorja, za kar je bil med drugim že leta 1998 končan strokovni elaborat. Le Park Snežnik na Notranjskem naj bi bil tik pred ustanovitvijo. Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) danes zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN), je izmikajoči se čas postavljal nove in nove zahteve. ZON smo dobili leta 1999 in v primeru elaborata za Pohorje je kot že nekajkrat v Sloveniji obveljala nerazumljiva zahteva po ponovni strokovni analizi terena. Čemur se po novem reče usklajevanje! Trenutno je na Pohorju zavarovanih nekaj čez 900 ha površin v obliki bolj ali manj strogih naravnih rezervatov (pragozd Šumik) ali spomenikov. Regijski park Pohorje pa naj bi zajel dobro polovico celotnega pohorskega masiva, razdeljen na 11.900 ha veliko ožje območje s strožjim naravovarstvenim režimom in širše območje s 43.200 ha, kamor bi pripadla tudi poseljena območja z bogato kulturno dediščino. Na drugi strani je MOP od lanskega poletja dalje ustanavljal organ, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev parka. Sestavljala naj bi ga programski svet, kjer bi bilo vključenih vseh šestnajst županov »pohorskih« občin, ki naj bi predstavljali glas lokalnih skupnosti, in projektni svet, kjer bi sodelovalo trinajst strokovnjakov za posamezna razvojna področja. Med drugimi sta bila predlagana tudi Drago Rataj, direktor Športnega centra Pohorje (ŠCP) in Branika (kar je po besedah Rataja isto, za Bedrača pa ne) ter Gorazd Bedrač z ministrstva za promet, sicer pa predsednik SK Branik Maribor. Ker oba pripadata smučarskemu lobiju, gre upravičeno dvomiti v zgolj strokovne namene ustanovitve projektnega sveta. To je potrdil tudi sam Bedrač, ko je povedal, da naj bi prav župani iz programskega sveta predlagali strokovnjake - svoje ljudi, ki jim zaupajo(!) - v projektni svet. Pred nekaj meseci je bilo s strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) še slišati optimistične napovedi o ustanovitvi parka do leta 2004/5. V resnici se je že vedelo, da je projekt prestavljen »na sam začetek«, ko se ponovno sprašujejo, v katerih območjih Pohorja je park sploh realen. V programu MOP za leto 2002 je Naravni park Pohorje le omenjen. (A. Vičar) S tem je izgubil prioriteto v ministrski politiki in datum se je najverjetneje pomaknil nekam daleč v prihodnost.