Težava s statistiko naj bi torej bila v priznanih stroškovnikih. Stroškovnik naredi izvršitelj, ko konča vsa dejanja izvršbe ali zavarovanja in ga preda sodišču. V njem navede, kaj je opravil in specificira vse stroške, ki so nastali. Torej, nagrado izvršitelja, materialne stroški in druge upnikove stroške, ki so nastali med samo izvršbo. O teh stroških nato odloča sodišče, ki določi, koliko je upnik od sami terjatvi upravičen zahtevati od dolžnika. Tako se lahko zgodi, da stroški izvršbe presegajo terjatev. Ljudje tožijo tudi za tisoč tolarjev. Že sama odvetniška tarifa za sestavo predloga o izvršbi lahko presega terjatev, kaj šele, ko prištejete sodno takso, naše delo in še kaj. Zato smo izvršitelji tudi dolžni opozoriti upnike, kdaj bodo stroški presegali terjatev, pravi Andrej Marzidovšek.