Tako se je izrekla tudi že sodna praksa (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 208/2005 z dne 21.11.2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 530/2003 z dne 23.03.2005), sklicujoč se, ob siceršnjem pomanjkanju izrecnih določb v ZPIZVZ, na Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Ur. l. RS, št. 45/92 s spremembami- v nadaljevanju: ZZSV), ki se po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba opr. št. Up 487/2002 z dne 15.04.2004, Ur. l. RS, št. 44/2004), nanaša tudi na upokojence nekdanjega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev bivše SFRJ. Če bi namreč bili državljani RS s stalnim prebivališčem v RS, ki so že uveljavili pravico do pokojnin v kateri od republik nekdanje SFRJ, upravičeni kadarkoli, namesto te pravice, uveljaviti pravico do pokojnine v RS, potrebe po takšni zakonski ureditvi ne bi bilo. Ker je torej tožnik z uveljavitvijo pravice do predčasne pokojnine pri tujem nosilcu vojaškega zavarovanja od 01.01.1994 dalje, potem, ko mu je z dnem 31.12.1993 prenehala aktivna vojaška služba v vojski novo nastale države, že opravil izbiro, tudi po določbi 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1), na podlagi istega pokojninskega obdobja, ne more pridobiti pravice do pokojnine tudi v RS. Tudi glede uporabe 177. člena ZPIZ-1 se je izrekla sodna praksa, tako Višje sodišče v zadevah, kot npr. opr. št. Psp 390/2004 in Psp 132/2005, kot tudi Vrhovno sodišče RS v zadevah opr. št. VIII Ips 213/2004, VIII Ips 248/2005 in VIII Ips 75/2006.