Po mnenju hrvaškega zunanjega ministrstva so devizne vloge v LB, ki niso bile prenesene v hrvaški javni dolg (okoli 150 milijonov evrov), zasebnopravni odnos med varčevalci in banko, ki še vedno posluje, zato državnih jamstev sploh ne bi mogli uveljaviti. Odločitve slovenskih sodišč, po katerih so hrvaški varčevalci upravičeni do denarja, niso bile uresničene, ker je Slovenija z ustavnim zakonom leta 1994 svojo obveznost enostransko preoblikovala v sukcesijsko vprašanje, pojasnjuje uradni Zagreb. Hrvaški varčevalci so po njegovem diskriminirani, ker niti na sodiščih ne morejo uveljaviti svoje pravice. »Njihovo pravico do lastnine je slovenska država enostransko zamrznila do konca sukcesijskega procesa.« Najnovejše izjave na slovenski strani menda dokazujejo, da je vprašljivo tudi stališče do sukcesije, zato bi Ljubljana vprašanje najraje črtala. Kot sporočajo, bi lahko sklepali, da Slovenija vstop v EU ne obravnava kot obveznost spoštovanja pravne in lastniške zaščite vseh, ki poslujejo z njo.