In kakšna mora biti sodobna blagajna? Vsekakor prilagojena stanju in potrebam podjetij, ki jo uporabljajo. To pa je včasih precej pestro. Podjetja namreč uporabljajo različne operacijske sisteme (Windows, Unix, Linux ...) in različne podatkovne zbirke (DB2, SQL, Oracle ...). In ker se sistem blagajne praviloma prilagaja operacijskim sistemom in podatkovnim zbirkam, ne pa nasprotno, je izdelava kolikor toliko univerzalnega sistema dokaj težavna. A prilagodljivost in neodvisnost od osnove je le ena od zahtev, ki jim mora zadostiti sodobna blagajna. Druga pomembna zahteva je modularnost. Ta sama zase sicer ni pogoj za dober blagajniški sistem, saj ga je teoretično mogoče narediti tudi kot celoto, a v tem primeru je ta celota primerna le za eno vrsto dejavnosti ali celo le za eno podjetje ali poslovalnico. Da bi bil sistem širše uporaben, je modularna zgradba nujno potrebna. Z njo si namreč uporabniki lahko sestavijo sistem, ki je najbližje njihovim razmeram in načinu poslovanja. Naslednja lastnost, ki mora odlikovati sodoben blagajniški sistem, je njegova prilagodljivost panogi, v kateri deluje, vrstam izdelkov in uporabnikov. Podjetja namreč ne želijo kupiti sistema, ki ga bodo morali več mesecev prilagajati svojim potrebam. Ne samo, da takšnega sistema ne želijo, niti privoščiti si ga ne morejo, saj sodobni gospodarski tokovi zahtevajo hitro prilagajanje novim razmeram, v katerih se čas ne more meriti v mesecih, temveč v dnevih, pogosto pa celo v urah. Poleg tega mora sistem blagajn omogočati centralni nadzor in upravljanje. V praksi to pomeni, da se ceniki, šifranti, kalkulacije in podobne dejavnosti izvajajo centralno, šele nato pa se razpošljejo na lokacije, kjer je to potrebno. Veliki hipermarketi ali podjetja, ki imajo poslovalnice raztresene po večjem območju, si vsekakor ne morejo privoščiti, da se bodo spremembe in dopolnitve sistema izvajale na vsakem mestu posebej, saj bi to pomenilo ogromno izgubo časa in tudi motnje v delovanju. Sistem mora biti zato sposoben centralnega nadzora in upravljanja. Sistem mora izdelan s pomočjo novih tehnologij (Java, XML …), ki omogočajo ustrezno varnost, zanesljivost in prilagodljivost, hkrati pa mora biti tudi prijazen uporabniku. Vmesnik, prek katerega uporabnik komunicira s sistemom mora biti čim bolj enostaven, pregleden, intuitiven in jasen.