Pri IRCu se uporabnik s pomočjo ustreznega programa prijavi na specializiran strežnik ter se vključi v eno izmed mnogih IRC omrežij, na katerih deluje vrsta najrazličnejših kanalov. Običajno je na posameznih kanalih več uporabnikov, kjer potem v realnem času tipkajo sporočila, si pošiljajo datoteke in podobno. Ker lahko vsak uporabnik ustvari svoj kanal, je seveda možno, da dva uporabnika komunicirata po kanalu, na katerem ni nikogar drugega. IM je v osnovi zelo podoben IRCu, a se razlikuje od njega v treh bistvenih značilnostih. V osnovi ni namenjen skupinski uporabi, ampak predvsem komunikaciji dveh uporabnikov. Druga značilnost je spremljanje prisotnosti. Pri neposrednem sporočanju si uporabnik na svoj računalnik namesti ustrezno aplikacijo in se prijavi na strežnik IM omrežja. V programu za neposredno sporočanje nato spremlja prisotnost tistih oseb, ki jih je uvrstil na svoj seznam in komunicira z vsakim izmed njih posebej, ne pa skupinsko, na kanalu, ali v klepetalnici. Hkrati po želji določa status, s katerim drugim sporoči, ali je na voljo za klepet ali ne. Tretja prednost se uveljavlja šele v zadnjem času, gre pa za multimedijsko funkcionalnost, kot so zvok, video ter prenosljivost v mobilna omrežja.