Zakoni in pravilniki so, obstajajo in se množijo. Običajno so glavni krivci za kakšno konkretno nastalo situacijo, ki ni prijetna za družbo. Napad psa na človeka – premalo strog zakon. Prav, ampak kateri? Zakon o zaščiti živali? Najbrž nisem edina, ki v zadnjih dveh stavkih ne vidim posebno dobre logike. Pa niti nisem želela danes o tem. Bolj me skrbi, ker omenjeno čtivo bere vsak po svoje. Saj, kako pa drugače, tudi jaz berem po svoje. Sicer zelo rada pri tem uporabljam Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pomaga, če se znajdeš v zagati in utegneš pomisliti, da česa ne razumeš prav. No, v zakonu o zaščiti živali piše (ne citiram, pač pa poenostavljam), da je skrbnik dolžan preprečiti kotitev nezaželenih mladičev. Na voljo ima dva načina: prvi je, da prepreči fizični stik, drugi je sterilizacija ali kastracija. Kakor koli obračam SSKJ in svoje sive celice, ne morem rešiti te uganke. Kaj to sploh pomeni? Danes so prišli k meni skrbniki psičke, ki ima sedem mladičev. V sedmih tednih in pol, odkar so na svetu, jim ni uspelo oddati niti enega. Bi jih dali v oskrbo meni, ker imam široko srce, kot so slišali. Ko jim razložim, kaj pravi zakon, ki ni v nobeni povezavi z mojim srcem, mi zatrjujejo, da so mladički bili zaželeni. Zelo. Še otroci so hoteli doživeti in spremljati ta čudež življenja.