Sumire ni bila ravno lepotica. Imela je udrta lica in malce preširoka usta. Nos je bil precej majhen in privihan. Imela je obraz z neznansko izrazno močjo in njen smisel za humor je bil sijajen, čeprav se ni skoraj nikoli na glas zasmejala. Bila je majhna, in celo kadar je bila dobre volje, je govorila tako, kakor da hoče izzvati prepir. Nikoli nisem opazil, da bi uporabila šminko ali svinčnik za oči, in dvomim, ali je vedela, da delajo modrce v različnih velikostih. In vendar je bilo na Sumire nekaj posebnega, nekaj privlačnega. Težko je razložiti, kaj je to bilo, toda ko si se ji zagledal v oči, si to vedno našel; zrcalilo se je globoko v notranjosti.