Značilnosti procesa pisanja in rezultati nekaterih raziskav postavljajo tradicionalno preverjanje in ocenjevanje pisne zmožnosti pod izpitnimi pogoji pod vprašaj. To spoznanje je že pred leti pripeljalo do uvedbe zbirnih map (portfolijev). Ker le-te kljub mnogim prednostim niso brez šibkih plati, potreba po iskanju optimalnih izpitnih pogojev, ki bi proces pisanja čim bolj upoštevali, ni usahnila. Učitelji pisanja, ki na izpitu dovolijo uporabo slovarjev in drugih priročnikov, zapletenost procesa pisanja upoštevajo pri odmerjanju časa, ne predpisujejo rigidnih omejitev dolžine ter premišljeno izbirajo teme, so v tej smeri storili veliko. Če poleg tega izpit za preverjanje pisne zmožnosti raztegnejo na daljše obdobje, lahko različne faze procesa pisanja učinkovito vgradijo tudi v izpitni kontekst. Noben način preverjanja pisanja ni brez slabosti, zato je naloga učiteljev, da se z možnostmi dobro seznanijo in v sodelovanju s kolegi poiščejo v danih okoliščinah optimalno kombinacijo pristopov k ocenjevanju pisne zmožnosti. Ključne besede: proces pisanja, preverjanje in ocenjevanje pisne zmožnosti, tradicionalno preverjanje pod izpitnimi pogoji, zbirne mape (potrtfoliji), optimalni izpitni pogoji, optimalna kombinacija pristopov k ocenjevanju pisne zmožnosti.