Rimljanske jedi lahko razdelimo v kislo-sladke in slano-sladkane. Ali je bila to stvar okusa ali potrebe, je še težko ugotoviti. Različne vrste mesa, ribe, sočivje, pa tudi sadje so konzervirali v kisu, razsolu ali v soli in jih ob uporabi sladili z medom ter s svežim, posušenim ali vloženim sadjem. Sadje sámo so večinoma jedli osoljeno. Na mizah je moralo biti toplo pečenje, dobro pečeno in mastno. Med pečenjem so nasoljeno ali posušeno meso prelivali z vodo, da se je dovolj zmehčalo. K temu je sodila zelenjava, ki je bila posušena in bolj žilava kot današnja. Kislo zelje so Rimljani prepuščali zajcem, premalo pečeno, na sredini še krvavo meso, pa barbarom. Rimska kuhinja je bila eden od znakov civilizacije.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Rimljanske rimljanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
jedi jed samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
razdelimo razdeliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
kislo kisel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sladke sladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
slano slan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
sladkane sladkan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
stvar stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
okusa okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
potrebe potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
ugotoviti ugotoviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
vrste vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
mesa meso samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ribe riba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
sočivje sočivje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
sadje sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
konzervirali konzervirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
kisu kis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
razsolu razsol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
v v predlog; mestnik
soli sol samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ob ob predlog; mestnik
uporabi uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sladili sladiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
medom med samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ter ter priredni veznik
s z predlog; orodnik
svežim svež splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
posušenim posušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
ali ali priredni veznik
vloženim vložen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
sadjem sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Sadje sadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sámo sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
jedli jesti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
osoljeno osoljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Na na predlog; mestnik
mizah miza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
moralo morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pečenje pečenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
pečeno pečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
mastno mastno splošni prislov; nedoločena stopnja
Med med predlog; orodnik
pečenjem pečenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nasoljeno nasoljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
posušeno posušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
meso meso samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
prelivali prelivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
zmehčalo zmehčati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
K k predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sodila soditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zelenjava zelenjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
posušena posušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
bolj bolj splošni prislov; primernik
žilava žilav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
današnja današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Kislo kislo splošni prislov; nedoločena stopnja
zelje zelje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Rimljani Rimljan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prepuščali prepuščati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zajcem zajec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
premalo premalo splošni prislov; nedoločena stopnja
pečeno pečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
sredini sredina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
še še členek
krvavo krvavo splošni prislov; nedoločena stopnja
meso meso samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
barbarom barbar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Rimska rimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kuhinja kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
eden eden zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
znakov znak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
civilizacije civilizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1994
vrsta besedila: Revije
naslov: Življenje in tehnika
avtor: Marko Drenovec