Kantovska etika je napotilo k drugačnemu novinarstvu, kot pa ga utemeljuje ameriška filozofija prvega dopolnila in svobode tiska na temelju zlasti Benthamovih idej o sodišču javnega mnenja, katerega organ -- tisk -- ima za nalogo nadzorovati oblast. Kantova etika javnosti postavlja v ospredje državljana kot moralno osebo, katere dolžnost je javno uporabljati svoj um in ji gre zato tudi pravica javne uporabe peresa. Tisk in novinarji naj sicer tudi preverjajo, ali oblast deluje skladno z maksimo javnosti in to vzamejo za svojo dolžnost (in so pri tem v resnici v službi javnosti), a to jih ne more odvezati delovanja za realizacijo po Kantu temeljne pravice državljana, da lahko kritično vihti pero v javnosti. Seveda to ni le vprašanje novinarske etike, ampak je hkrati, kot poudarja že Kant, pravno vprašanje, npr. v smislu, kot ga zastavlja Hoffmann-Riem glede državljanskega dostopa do medijev.