Kultura uživanja vina je del evropske kulturne tradicije. V vinorodnih deželah so vina nepogrešljiv sestavni del jedilnika, zmerno uživanje vina pa izraz spoštovanja do vinogradnika in njegovega pridelka. Ob izredni pestrosti jedi in vin je dobro, da poznamo vsaj nekaj ugotovitev o dobrem druženju jedi in vin, ki so rezultat izkušenj in dobrega poznavanja sestave jedi ter lastnosti vin iz raznih vinorodnih območij. V vinorodnih deželah je vino nemalokrat ena izmed sestavin v jedi; v takšnem primeru vedno k jedi ponudimo enako vino. Pri izbiri vin upoštevajmo bogastvo jedilnika, njegovo kakovost ter pomen obeda. Vsakdanje hitro pripravljeno kosio ali večerjo bomo popestrili le z enim dobrim izbranim kakovostnim slovenskim vinom, ki sodi k širši paleti enostavnejših jedi. Dobrodošle bodo naše zvrsti vina iz več sort, a iz enega vinorodnega okoliša, ki daje značilnost temu vinu. Zato bomo lahko na Primorskem ponudili k pokrajinskim specialitetam zlasti primorska vina, npr. vipavca, kraški teran, koprčana, na Dolenjskem cviček, v Beli krajini metliško črnino, na Štajerskem pa od mariborčana, ljutomerčana, haložana, janževca vse do lendavčana. V krajih, kjer ni vinogradov, bomo v izbiri vin še bolj neodvisni. Raznolikost slovenskih vin nam omogoča, da lahko k veliki večini naših jedi ponudimo primerna vina. Sodobna gastronomija je pri iskanju sozvočja med jedmi in vini bolj svobodna in ne postavlja tako togih pravil kot nekoč. Upošteva tradicijo v določenih krajih in raznolik okus sedanjih porabnikov vina. Zato so predlagana vina ob posameznih jedeh le okvirna priporočila, ki jih ne gre jemati preveč togo. Pomembno je, da dobro poznamo vina iz raznih območij, različne sorte, letnike in tudi pridelovalce, pa se bomo lažje izognili napačni izbiri. Malo smelosti pri iskanju novih kombinacij pa tudi ne bo škodovalo. Pri izbiri nista pomembni le barva in sorta, ampak predvsem pridelovalno območje in letnik, ki odločilno vplivata na kakovost. Za večino jedi je pomemben okus vina; suha in polsuha vina bodo bolj primerna h glavnim jedem, polsladka oziroma sladka pa bomo večidel ponudili k sladicam ali pa kar samostojno. Naj še pripomnimo, da za aperitiv niso primerna žganja in močne alkoholne pijače, temveč zlasti suha peneča vina ali nekatera prijetno aromatična lažja bela vina. Kakovostne značilnosti vin, ki so vključena predvsem v svečanejši obed, naj se stopnjujejo, tako da bomo končali z vrhunskimi vini, ki se odlikujejo s potrebno zrelostjo in posebnim načinom trgatve, in izbranimi arhivskimi ali najboljšimi polsladkimi penečimi vini.