Oba pobudnika sta ocenila, da naj bi bil parlament ravnal v neskladju z ustavnim redom, ko ni spoštoval izida referenduma o volilnih sistemih in odločbe ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je na zakonodajnem referendumu leta 1996 za večinski sistem glasovala potrebna večina volivcev in mora parlament zato ta volilni sistem tudi uzakoniti. Ustavno sodišče je, ko je odločalo o pobudah, opozorilo, da je bil državni zbor zavezan spoštovati odločbo ustavnega sodišča moralno, politično in tudi pravno in uzakoniti večinski sistem, a da je pri tem treba upoštevati hierarhijo pravnih norm in razmerje med ustavnimi in zakonskimi določbami. Odločba, da mora parlament uzakoniti večinski sistem, je parlament vezala le kot zakonodajalca, večina v parlamentu pa je spremenila ustavno ureditev in s spremembo ustave odločila, da bo volilni sistem ostal proporcionalni (s štiriodstotnim pragom in odločilnim vplivom volivcev na izbiro kandidatov). Za presojo določb ustave pa ustavno sodišče v tem smislu ni pristojno in jih ne more presojati.