Podatki so strašljivi. Lani, recimo se je v bovški občini rodilo 22 otrok, umrlo pa 48 ljudi. Med letoma 1993 in 1998 se je v povprečju rodilo 20 oziroma 21 otrok. Upadanje rojstev je sicer vseslovenska težava, ki je še usodnejša za območja, kakršno je Bovško. V bovškem vrtcu je bilo pred nekaj leti 130 otrok, medtem ko jih je zdaj v vrtcu in mali šoli skupaj nekaj več kot 70. »Razmišljamo, da bi odprli jasli, a dvomim, da se bo poskus obnesel. Tovrstno varstvo je namreč za povprečnega Bovčana predrago. Ker se veča nezaposlenost, se manjšajo potrebe po varstvu vseh predšolskih otrok,« ocenjuje Andrej Mlekuž. O teh zadregah je razpravljal tudi občinski svet. O njih pa bi morali razmišljati zlasti v državnih vrhovih, predvsem tistih, ki so se zavzeli za razvoj zgornjega Posočja po zadnji potresni nesreči. »Nataliteta je tudi stvar politike. Če ne bo delovnih mest in hkrati stanovanj za mlade družine, tudi otrok ne bo,« razmišlja ravnatelj. Zelo ga skrbijo tudi presežni delavci.