Pričujoče pisanje ni namenjeno zvišanemu krvnemu tlaku. Namenjeno je sporočilu, da ljudje tudi za ceno lastnega zdravja pogosto ne upoštevajo navodila zdravnikov. Tuje in domače analize kažejo stanje pri večini kroničnih bolezni: ustrezno se zdravi v najboljšem primeru komaj ena tretjina bolnikov. Razlogi za to so zelo raznoliki. Peter je na primer sodil med tiste ljudi, ki obvladujejo svoje življenje v vseh podrobnostih in imajo tudi glede zdravja svoj prav. Na zdravnikov nasvet gledajo kot na priporočilo arhitekta o barvi pohištva. Zakaj bi jemali zdravila, če se počutijo zdrave? Znaten del bolnikov se rednemu jemanju zdravil upira, ker so prepričani, da zdravila na dolgi rok povzročijo več škode kot koristi. Zlasti so Slovenci zaskrbljeni za svoja jetra, kar je prava samoprevara ob dejstvu, da si brez slabe vesti in zelo disciplinirano uničujejo jetra in še kakšen organ povrhu z alkoholom. Tretja skupina bolnikov zdravila opusti zaradi njihovih stranskih učinkov. Prehiter padec pritiska po začetku zdravljenja lahko pahne bolnika v vrtoglavice, nemoč in splošno slabo počutje, s tem pa v opustitev zdravljenja. Temeljitejši pogovor z zdravnikom ali medicinsko sestro bi jih lahko spodbudil k vztrajanju in odkrili bi, da s prilagojeno dozo ali drugim zdravilom po nekaj tednih težave minejo. Četrta skupina bolnikov ima težave z redoljubnostjo: taki bolniki niti za vsak dan sproti ne vedo, ali so zdravilo že vzeli ali ne; ko jim ga zmanjka, pa traja mesece dolgo, da se odpravijo po nov recept.