Sicer pa se Slovenci za šanki najraje nalivamo s pivom in ga v povprečju popijemo 1,220.000 hektolitrov na leto, v trgovinah in diskontih pa najraje kupujemo vino, ki ga po domačih kleteh in shrambah vsako leto razvozimo za 560.000 hektolitrov. Ekonomska logika je tudi razlog za nizko porabo sokov med mladino. Vsak prebivalec zahodne Evrope na leto popije več kot 40 litrov sadnih sokov, medtem ko si jih Slovenci privoščimo le dobrih šest litrov. Postavite se tu za hip v kožo študenta s skrajno racionalizirano porabo finančnih sredstev; žejen zavije v gostilno in cinca med 2 dl soka, ki je ponavadi topel, postan ali pa preprosto razredčen, zanj pa zahtevajo do 180 SIT, in med steklenico piva, ki je hladna in zapeljivo orošena že v izhodišču precej bolj mamljiva, za isto ceno pa ponuja pol litra vsebine. Trikrat lahko ugibate, kaj bo izbral. Ker je situacija v trgovinski ter diskontni ponudbi s strani ekonomske logike na las podobna študentovi dilemi, je sklep na dlani: država podpira alkoholizem. Mimogrede, Slovenija je glede umrljivosti zaradi ciroze jeter s 34 primeri na 100.000 prebivalcev trenutno na tretjem mestu v Evropi. Za Madžarsko in Romunijo.