Javni tožilec Franz Winkelhofer je v obrazložitvi obtožnice dvanajstim porotnikom, ki bodo odločali o usodi bombaša, najprej predstavil domnevnega storilca. "Pravkar ste videli in slišali Franza Fuchsa," je z umirjenim glasov povedal tožilec. "Opazujte ga natančno. Franz Fuchs je namreč osrednja oseba tega procesa. In ko boste razumeli, kdo je Franz Fuchs, boste razumeli tudi to, da je Franz Fuchs sam izdelal pisemske in cevne bombe in da je sam napisal vsa pisma, v katerih odgovornost za napade prevzema Bajuvarska osvobodilna armada." V skoraj poldrugo uro trajajočem govoru je tožilec govoril o obtoženčevem življenju in štirih letih terorja. Po njegovih besedah je Franz Fuchs nadpovprečno inteligenten človek - njegov inteligenčni kvocient je menda 139. Po uspešno končani osnovni in srednji šoli si je močno želel postati atomski fizik. Ker mu zaradi finančnih težav nikoli ni uspelo doštudirati, se je preselil v Nemčijo in se ob delu izobraževal kar sam. V tem času naj bi si bil pridobil veliko znanja s področja elektrotehnike, kasneje pa tudi kemije in računalništva, da je menda brez tuje pomoči izdelal zapletene pisemske in cevne bombe. Tožilec je trdil, da bodo med procesom, ki bo predvidoma trajal do prvega marca, dokazali, da je Bajuvarska osvobodilna armada, katere član naj bi bil tudi Franz Fuchs, samo plod njegove domišljije. Fuchs je po tožilčevih besedah sam izdelal vseh 25 pisemskih bomb, razposlanih v šestih serijah, in tri eksplozivna telesa. Pisma so bila naslovljena predvsem na tiste, ki so se zavzemali za pravice priseljencev in beguncev. Prvo cevno bombo naj bi bil Fuchs nastavil pred slovensko šolo v Celovcu, vendar so jo kriminalisti pravočasno odkrili. V eksploziji druge cevne bombe v Oberwartu na Gradiščanskem pa je februarja leta 1995 umrlo pet Romov. Dva dni zatem je eksploziv, vstavljen v kovinsko dozo, hudo poškodoval nekega smetarja v Stinatzu na Gradiščanskem, nato pa so sledile še tri serije pisemskih bomb. Naslovniki so bili temnopolta televizijska moderatorka Arabella Kiesbauer in mačeha tedanjega avstrijskega ministra Kasparja Einema ter drugi.