Poznajo se italijanski vplivi, na primer brancin, ampak ne umetno gojen brancin, pač pa pravi, divji brancin. Sicer pa ni kaj posebnega, vse gre, od fazana... Meso mora biti zopet na kosti, zdaj spet delam mlad telečji hrbet, ki pa ni večji od pol metra in ga pečem v komadu. Prej smo dolgo delali same majhne medaljončke, zdaj spet režemo od kosti. Potem omake ne smejo biti težke, sploh ne papricirane, sploh ne smetanove. Aktualne so lahke stvari, zelenjava, sadje... Bil sem v Ljubljani na tržnici - pa to so fantastične solate s Primorske, toliko različnih radičev sem videl, od malega do dolgega za dušenje, potem »lettuccino«, ne vem kako se tu reče, ker mi ga nosi nek Italijan, potem »chicorino«, to so te male glavice mehke, precej grenke zelene solate, ženska je rekla, to je naša Vipavska, sva se dolgo pogovarjala... Kakšne možnosti so to, kaj vse se da napraviti!