Vse sorte češenj vsebujejo veliko vitamina A in malo mineralov, zlasti kalcija in fosforja, pa tudi dragocenega cinka. Ker niso umetno gojene, so bolj zdrave kot jagode. Znanih je več kot 2000 sort, a vse do leta 1491 niso ločili niti med češnjo in višnjo. V Goriških brdih uspeva kakih 50 vrst, »uvožene« in avtohtone, pospeševalna služba jih priporoča dvanajst. V Goriških brdih, ki so češnjam ta konec tedna posvetila tridnevno praznovanje, je z njimi zasajenih približno sto hektarov. Če je letina dobra, jih pridelajo na hektar tudi deset ton. Avtohtone so sicer odporne, a manj sladke in zato tržno manj zanimive in jih nadomeščajo neavtohtone, četudi prve še naprej ohranjajo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vse ves celostni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
sorte sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
češenj češnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vsebujejo vsebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
vitamina vitamin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
A A samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
mineralov mineral samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zlasti zlasti členek
kalcija kalcij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
fosforja fosfor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
dragocenega dragocen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
cinka cink samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Ker ker podredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
umetno umetno splošni prislov; nedoločena stopnja
gojene gojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
zdrave zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Znanih znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
več več splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
2000 2000 glavni števnik; arabski zapis
sort sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
a a priredni veznik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
1491 1491 glavni števnik; arabski zapis
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
ločili ločiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
niti niti členek
med med predlog; orodnik
češnjo češnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
višnjo višnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
V v predlog; mestnik
Goriških goriški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
brdih brdo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
uspeva uspevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kakih kak vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
50 50 glavni števnik; arabski zapis
vrst vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
uvožene uvožen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
avtohtone avtohton splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pospeševalna pospeševalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
služba služba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
priporoča priporočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
dvanajst dvanajst glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
Goriških goriški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
brdih brdo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
češnjam češnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tedna teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
posvetila posvetiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tridnevno tridneven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
praznovanje praznovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
zasajenih zasajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
približno približno splošni prislov; nedoločena stopnja
sto sto glavni števnik; besedni zapis, množina, imenovalnik
hektarov hektar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
letina letina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
pridelajo pridelati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
hektar hektar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tudi tudi členek
deset deset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
ton tona samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Avtohtone avtohton splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sicer sicer členek
odporne odporen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
a a priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
sladke sladek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
zato zato priredni veznik
tržno tržno splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
zanimive zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
nadomeščajo nadomeščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
neavtohtone neavtohton splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
četudi četudi podredni veznik
prve prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
še še členek
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
ohranjajo ohranjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar