V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se v Evropi dogajali pomembni družbeni premiki, po močni industrijski dobi in začetkih vsesplošnega potrošništva se je velik del ljudi začel zanimati za vrnitev k »navadnemu kmečkemu« življenju, ki je bilo povezano tudi z bolj zdravim načinom pridelovanja hrane in prehranjevanja. Postal sem vegetarijanec, spoznal sem, da je umetno gojena in ubita žival polna stresnih hormonov, ki jih z uživanjem mesa dobimo v svoj organizem v škodljivi konzervirani obliki, kar je izvor najrazličnejših bolezni. Začel sem se zavedati, da je kakovost življenja odvisna od zdrave prehrane. Zanimalo me je tudi alternativno razumevanje psihologije. Na svojih srednješolskih popotovanjih sem na Nizozemskem naletel tudi na akupunkturo in na kitajsko tradicionalno medicino. Po diplomi na psihologiji sem se vpisal še na biologijo, se prijavil na razpis za štipendijo za študij kitajske medicine in jo dobil ... Tako sem se znašel v Pekingu.