Kaj pa ribe, raki? Tu smo šele bosi. Sami lahko ponudimo samo umetno gojene postrvi in brancine. Vse drugo je uvoz. Pa ne iz Jadrana, temveč spet iz Čila, Nove Zelandije, Kanade, Maroka, nekatere ribe celo iz jezer iz osrednje Afrike. Vse to veselo prepeljujejo z letali iz teh krajev. Naših potočnih rakov seveda ni več ali pa so zavarovani. Toda starejši ljudje se še spominjajo, kako so jih lovili v potokih...

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ribe riba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
raki rak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
šele šele členek
bosi bos splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ponudimo ponuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
samo samo členek
umetno umetno splošni prislov; nedoločena stopnja
gojene gojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
postrvi postrv samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
brancine brancin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
uvoz uvoz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
ne ne členek
iz iz predlog; rodilnik
Jadrana Jadran samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
temveč temveč priredni veznik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
iz iz predlog; rodilnik
Čila Čilo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
Zelandije Zelandija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Kanade Kanada samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Maroka Marok samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
nekatere nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
ribe riba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
celo celo členek
iz iz predlog; rodilnik
jezer jezero samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
osrednje osrednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
Afrike Afrika samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
veselo veselo splošni prislov; nedoločena stopnja
prepeljujejo prepeljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
letali letalo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
iz iz predlog; rodilnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
krajev kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
potočnih potočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
rakov rak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
seveda seveda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
več več splošni prislov; primernik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zavarovani zavarovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Toda toda priredni veznik
starejši star splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
še še členek
spominjajo spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lovili loviti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
potokih potok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Revije
naslov: Vzajemna
avtor: neznani novinar