Natanko 24 ur pred tem bodo v Kapelici predstavili primerek usmeritve v t. i. wetware oziroma v uporabo živih tkiv v vlogi izraznega sredstva, konkretno enega morebitnih novih podaljškov Stelarcovega telesa. Gre za njegovo bodoče tretje uho, ki mu ga bodo vzredili njegovi sonarodnjaki iz skupine Symbiotica. Gonilna sila te grupacije - gre za laboratorij v okviru Univerze Zahodne Avstralije, ki raziskave umetno gojenih tkiv povezuje z umetniško ozaveščenimi koncepti - sta Orton Catts in Ionat Zurr ter projektni manager in strokovnjak za mikroskopiranje Guy Ben-Ary, ki pa se pri različnih projektih povežejo s posameznimi področnimi strokovnjaki. Tretje Stelarcovo uho sicer ni novost iz tega tisočletja in je dobro znano tistim, ki so si kdaj ogledali splet www.stelarc.va.com.au/extra -ear/index.htm, ali onim, ki niso zgrešili mariborskega Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v letih 1998 in 99. Gre za dodatno uho, ki si ga bo Stelarc omislil poleg že obstoječih dveh, prvotno pa ga je načrtoval kot notranjo internetno anteno, ki bi slišalo tudi realne zvoke. Najprej si je nameraval dodobra raztegniti obrazno kožo, podnjo vstaviti iz plastike oblikovano uho ter ob podpori lepotne kirurgije doseči končno obliko, temu postopku pa se je odrekel ravno na pobudo članov Symbiotice, ki jih je srečal lani. Ti so za seboj že imeli dolgoletno delo na področju odkrivanja in ustvarjanja potencialov biotehnologije, nevroznanosti, gojenja tkiv, biomehanike, fizike in robotike z umetniške in humanistične perspektive, seveda pa tudi raziskovanja etičnih in družbenih implikacij teh novih biotehnoloških možnosti. V kontekstu Stelarcovega ušesa je pomembna Symbioticina izkušnja z videom, ki je prikazoval laboratorijsko miško s človeškim ušesom, presajenim na njen hrbet. Uho, prestavljeno iz svojega običajnega konteksta, so njeni člani dojeli v vsej njeni »skulpturalni veličini«, odtod do združitve znanja iz gojenja kožnih celic s Stelarcovim projektom pa ni bilo daleč. »Začeli smo z osnovnimi študijami, ob katerih naj bi se potrdil koncept, v katerem začenjamo gojiti celice v četrtini velikosti Stelarcovega levega ušesa. Delo, ki smo ga opravili do sedaj, je prvič predstavljeno v Kapelici in je naš prvi poskus. Ta primer smo vzgojili ob pomoči laboratorija Verigen, ki je specialist na področju regeneracije tkiv in rekonstruktivne kirurgije. Upamo, da bomo z uspešnim dokazom omenjenega koncepta lahko prestopili na naslednjo stopnjo kliničnih poskusov, kjer bomo delali na Stelarcu samem ...« V. U.