Na oltarju znanosti vsako leto izmučijo na milijone laboratorijskih živali. V davnih časih so živali žrtvovali zgolj v verske namene. Potem so prišli Aristotel, Galen, Hipokrat, Razistrat itn. in so v živo secirali živali. Danes pa je največ živali izpostavljenih mučenju za znanstvene, industrijske in v vojne namene. Poleg tega, da testirajo vsa zdravila, se poskusi celo podvajajo včasih zato, da zaposleni obdržijo delovna mesta. Učinek zdravil pa je še vedno rizičen, o čemer se lahko prepričamo, saj na navodilih za uporabo vedno sledi opozorilo: stranski učinki. Rezultati raziskav so na živalih drugačni kot na ljudeh. Najnovejši dokaz za to trditev je polom farmacevtskega giganta Merck, ki je tiho umaknil zdravilo proti osteoporozi, imenovano vioxx (rofekoksib). Po nepotrebnem so namučili visoko število laboratorijskih žival, umrlo pa je tudi veliko ljudi. Zavarovalnica Kaiser Permanente je pri 1,4 milijona zavarovancev ugotovila 8.199 akutnih miokardnih infarktov pri pacientih, ki so jemali rofekoksib; svojci umrlih so zato vložili tožbene zahtevke. Še več: po tej uničevalni katastrofi bodo v laboratorijih ponovno vključili v verigo raziskav nove laboratorijske živali in »preučevali« nov učinek vseh drugih koksibov. Zakaj to pišem? Zato, ker obstajajo nadomestne metode za eksperimentiranje. To so metode, ki iz postopka izključujejo uporabo živali ali pa njihovo število znižajo. Nadomestne metode: umetno gojena tkiva, zavrženo človeško tkivo, računalniške simulacije, nekatere vrste posebej gojenih gob. Na tem področju bi morali tudi naši znanstveniki delovati intenzivneje in ne odlašati, da bo EU izdala ustrezne predpise o uporabi živali za poizkuse, tako kot je to že storila z direktivo EU 2003/15 o prepovedi testiranja kozmetike na živalih.