Leta 1818 je mladi švicarski znanstvenik Victor Frankenstein na univerzi v Ingolstadtu ustvaril umetnega človeka, ki se je spremenil v čutečo, vendar nasilno pošast. Sodobni Prometej je bil sicer zgolj plod domišljije britanske pisateljice Mary Shelley, pozneje pa se je preselil tudi na filmska platna ter postal svarilo pred človeško predrznostjo in industrijsko revolucijo, čeprav še donedavna nihče ni verjel, da bi se kaj takšnega v resnici lahko zgodilo. Skoraj dve stoletji pozneje je umetna inteligenca še vedno na ravni niže razvitih bitij, a ironično je prav švicarskim znanstvenikom tik pred prazniki uspel do zdaj največji korak v razvoju umetnih možganov. Morda bomo nekoč celo rekli, da je bil to največji korak v zgodovini človeštva sploh. Na tehnološkem inštitutu École Polytechnique Fédérale v Lozani so v sodelovanju z računalniškim gigantom IBM razvili delček umetnih možganov, ki se pri človeku uporablja za sklepanje in samozavedanje, delovali pa naj bi povsem enako kot biološki. To pomeni, da so umetni možgani zdaj na ravni dva tedna stare podgane, to pa je le prvi korak na poti do končnega cilja, ki je razvoj umetnih oziroma računalniško krmiljenih človeških možganov. Projekt po eni strani zbuja občudovanje in po drugi zgražanje ter nova vprašanja o človeški predrznosti. Skoraj strašljivo je spoznanje, da so največja (in morda edina) omejitev pri razvoju umetne inteligence, ki bo na ravni človeške, le še prešibki računalniški procesorji. Za simulacijo delovanja možganov dva tedna stare podgane zdaj uporabljajo IBM-ov superračunalnik Blue Gene/L, ki je sestavljen iz osem tisoč procesorjev in lahko opravi 18,7 trilijona izračunov v sekundi. Računalnik, ki bi lahko simuliral človeške možgane, bi po ocenah švicarskih znanstvenikov ob tehnologiji, ki je trenutno na voljo, zavzel več nogometnih igrišč veliko površino in bi na leto porabil za tri milijarde ameriških dolarjev električne energije. Toda tehnologija naj bi že omogočala izdelavo celotnih možganov odrasle podgane, ki so z biološkega vidika zelo podobni človeškim, le da so nekajtisočkrat manjši. Naslednji cilj bo razvoj možganov mačke, sledila bo opica, rojstvo umetnih možganov človeka pa je potemtakem le še vprašanje časa. Lahko pričakujemo, da se bodo znova odprle polemike, ki smo jim bili priča ob prvih poskusih kloniranja človeka. Tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo in je ni več mogoče ustaviti, hočeš nočeš pa se nam pred očmi že slikajo črni scenariji iz znanstvenofantastičnih filmov. Za zdaj še ni mogoče napovedati, kdaj se bo rodil stroj, ki bo lahko razmišljal in se učil povsem enako kot človek, in tudi ni jasno, komu razen vojski in znanstvenikom bi bilo to v interesu. Vsekakor se to še ne bo zgodilo tako kmalu, na žalost ali pa na srečo. Presodite sami.