Nastanek spora v zvezi s postavitvijo muzejskih vsebin spomenika Prvo zasnovo “Spomenika-muzeja braniteljem slovenske zemlje” na Velikem Cerju, to je na lokaciji, ki sta jo izbrala predstavnika društva TIGR Evstahij Pregelj kot pobudnik izgradnje in Karlo Kocjančič kot prva lokomotiva tega velikega spominskega projekta, je postavil primorski arhitekt dr. Darko Likar. Po tej zasnovi naj bi spomenik vodil v “podoživljanje potovanja skozi čas, ki smo ga mi in naši predniki prehodili od daljne, v neznano zagrnjene preteklosti do osamosvojitve”. In to prek posameznih etaž spomenika, ki bi predstavljale naslednja zgodovinska obdobja: vstop Slovencev v zgodovino (pritličje), slovenski preporod do konca prve svetovne vojne (I. etaža), medvojni protifašizem na Primorskem (II. etaža), slovenski upor okupaciji (III. etaža), osamosvojitev oz. dogodki okrog leta 1991 (IV. etaža) in razgledna ploščad s pogledom po domovini in v prihodnost. Zasnova je bila sprejeta s strani organov društva TIGR in potem na predlog veteranskih organizacij Slovenije razširjena na spomenik braniteljem slovenske zemlje (ne samo zahodne meje). Sprejeli so jo tudi povabljeni sodelujoči zgodovinarji, ki so v dogovorjenem roku tudi izdelali scenarije za vsako etažo. Vključno z zgodovinskimi teksti, dokumenti, zemljevidi, razglasi, pomembnimi političnimi izjavami, časopisnimi naslovi in članki, filmskimi in video gradivi ter celo z umetniškimi reprodukcijami (npr. Tone Kralj) in skladbami. Goriški muzej pa naj bi po dogovoru prevzel vlogo strokovnega nosilca pri postavitvi eksponatov in, seveda, tudi upravljavca muzeja. Pred koncem postopka priprave scenarijev pa je direktor Goriškega muzeja mag. Andrej Malnič nenapovedano in brez posveta z ostalimi sodelujočimi predložil novo, povsem spremenjeno zasnovo muzejske postavitve, ki jo je imenoval “Pod svobodnim soncem”, in ki je radikalno posegla v že sprejeto zamisel. V dolgi in mučni polemiki, ki je temu sledila, so najprej društvo TIGR in potem tudi koordinacija veteranskih organizacij ostro zavrnili ta samovoljni poseg v že sprejeto zasnovo ter v primeru odklonitve sodelovanja s strani Goriškega muzeja predlagali, da naj se naloga odgovornega strokovnega nosilca muzejske postavitve poveri Vojaškemu muzeju v Ljubljani, kar bi bilo za Goriški muzej boleč poraz. Kratek prikaz bistvenih razhajanj obeh zamisli Na primerjavi navedenih dveh različnih pristopov k muzejski postavitvi na dveh etažah bom poskušal na kratko osvetliti, v čem se zasnovi razhajata. Pri drugi etaži npr., ki je bila po že sprejeti zasnovi namenjena medvojnemu protifašizmu na Primorskem, naj bi po zamisli Goriškega muzeja predstavili celotno krvavo dvajseto stoletje, kar pa je v nasprotju s prvotno zamislijo, po kateri naj bi bila prva svetovna vojna predstavljena v prvi etaži, druga pa v tretji. V slednji (tretji) etaži pa je Goriški muzej predvidel postavitev političnih zahtev Slovencev po lastnem ozemlju oz. državi od leta 1848 naprej, pa do zedinjenja slovenskega državnega Prav zaradi tega bo najbolje, da se ob taki vremenski napovedi sploh ne odpravljamo na izlet. Po približno dvajsetih minutah prijetne hoje in spogledovanja s kvarnerskimi otoki in Reko, bomo prispeli v park Sv. Jakoba pred Opatijo, kjer bomo lahko občudovali veličino ceder, palm in tuj, najbolj pa nas bodo razveselile rože na gredicah, ki tu nikoli ne usahnejo. Postanek ne bo odveč, pa tudi ogled cerkve sv. Jakoba, ki je tu najstarejša stavba, prvič omenjena že leta 1449. V parku rase okoli 150 rastlinskih vrst, biser lepote pa je Vila Angiolina