Za mnenje o mrežnem marketingu, prodaji od vrat do vrat ter predvsem o kršitvah na tem področju - sploh kar se tiče ljudi, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo - smo vprašali tudi Inšpektorat RS za delo, Zvezo potrošnikov Slovenije in Tržni inšpektorat RS. Na slednjem so nam povedali, da Zakon o trgovini, ki določa pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, ne pozna pojma mrežni marketing, zato pa, skupaj s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, natančno opisuje prodajo blaga od vrat do vrat oziroma neposredno prodajo. »To lahko opravlja trgovec, oseba, ki je zaposlena pri trgovcu - prodajalec in zastopnik trgovca ali prodajalca. Tako pa je mogoče prodajati knjige, periodični tisk, umetniške reprodukcije, male aparate za gospodinjstvo in nego telesa, izdelke iz keramike in porcelana za gospodinjstvo, posode vseh vrst za gospodinjstvo, sanitarne in kozmetične izdelke za gospodinjstvo, kozmetiko za nego telesa in izdelke domače ter umetne obrti. Pri opravljanju nadzora tržni inšpektorji kot eno od najpogostejših kršitev ugotavljajo, da gre za prodajo blaga, ki ga pravilnik ne dovoljuje, najpogosteje so to tekstilni izdelki. Občasno pa tovrstno prodajo opravljajo osebe, ki niso registrirane - bodisi so to 'šušmarji', bodisi gospodarski subjekti, ki so registrirani, a ne za prodajo od vrat do vrat. V takih primerih inšpektor prepove prodajo in kršitelja predlaga sodniku za prekrške.« Se pa, še pravijo na Tržnem inšpektoratu RS, inšpektorji pri opravljanju nadzora te dejavnosti, srečujejo s precejšnjimi težavami - da bi lahko ukrepali, morajo biti navzoči prav takrat, ko tovrstna prodaja poteka.