Fredi plane na zmečkane bankovce, ki obležijo sredi prostora, med prevrnjenim zabojčkom za sadje in pločevinastim krožnikom. Skloni se, da bi jih pobral. Pokaže mi hrbet. Hitro moram reagirat. Zdaj ali nikoli. Panično pogledam okoli. Zagledam polomljen stol. Velika, masivna lesena noga, z delom polomljenega naslona na zgornjem delu, leži tik ob steni. Podobna je sekiri (mesarici, s katero je Krpan Brdavsa ugnal). Dvignem se. Pograbim. In zamahnem ravno v tistem trenutku, ko se drugi fant zarine v Željko, se z vso težo zvrne nanjo ter jo začne hitro in grobo fukat, zraven pa hrope s kratkimi in glasnimi hropci: "Ja, ahhh, ja, ahhh, ja, ahhh..." Fredi pa me samo presenečno pogleda prek ramena, z roko je ravno zagrabil za zmečkani denar, vendar ga še ni dvignil od tal, ko ga oglat kos zlomljenega stola zadene naravnost v čelo, da kar poči. Zakričim kot poblaznel in še enkrat zamahnem nad Fredijem. Pade kamor pade. Sploh ne gledam. Fant z mozoljasto ritjo, ki si je ravno potegnil hlače gor, se prestrašen umakne k steni, jaz pa skočim naprej in zamahnem proti tistemu, ki leži na Željki in se, kljub mojemu kriku, ne pusti motit v svojem opravilu. Zadenem ga v ramo, da zajamra, izklini svojega stoječega curaka izmed drobnih ritnic in se odvali z Željke. Željka se v hipu pokrči, potegne noge k prsim in jih objame s svojimi drobnimi prsti (na katerih se bleščijo, kot ta hip edino njeno oblačilo, črno srebrni prstani). Podoba njenega, v zarodkov položaj pokrčenega telesa me pretrese in v meni sproži še večji naval togote.