Čistopasemski mački so ponavadi prikrajšani za "vaje", kako je treba uloviti miš. Ponavadi dobivajo le tovarniško pripravljeno hrano. Kot zanimivost naj povem, da ima najboljša mačja konzervirana hrana podobno sestavo kot miš. Mladih čistopasemskih muckov njihova mati torej ne nauči, kako je treba uloviti miš, zato je bolj ali manj naključje, da tak mladič kot odrasel maček sploh lovi miši. Res je, da so norveške (ne švedske) gozdne mačke precej prvinske in da imajo ohranjenih še veliko "naravnih" lastnosti, vendar ni nujno, da so še vedno tudi mišji lovci.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Čistopasemski čistopasemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
mački maček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
prikrajšani prikrajšan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
vaje vaja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
uloviti uloviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
miš miš samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
dobivajo dobivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
le le členek
tovarniško tovarniški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pripravljeno pripravljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
hrano hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kot kot podredni veznik
zanimivost zanimivost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
povem povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najboljša dober splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
mačja mačji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
konzervirana konzerviran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
hrana hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sestavo sestava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
miš miš samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Mladih mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
čistopasemskih čistopasemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
muckov mucek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
mati mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
nauči naučiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
uloviti uloviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
miš miš samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
ali ali priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
naključje naključje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
mladič mladič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
odrasel odrasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
maček maček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sploh sploh členek
lovi loviti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
miši miš samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
norveške norveški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
švedske švedski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
gozdne gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
mačke mačka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
prvinske prvinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ohranjenih ohranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
še še členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
naravnih naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
lastnosti lastnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nujno nujen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
mišji mišji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
lovci lovec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar