Toda čudo vseh čudes – nikoli se mi ni zdelo, da sem v kaki duševni stiski in da bi potreboval psihiatrično pomoč. No, res je, da sem takrat prvič poskusil kaditi. Nekega večera sem se ga v družbi sošolcev tudi pošteno napil. Ker so me dobili, so mi starši za mesec dni ukinili žepnino. Danes bi me verjetno po hitrem postopku poslali k otroškemu psihologu in potem jokali, kako sem razvajen in kako so zame storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Potem bi jim psiholog razložil, kako narobe so ravnali, in jim dal natančna, po možnosti pisna navodila, kako naj govorijo z menoj in kakšna hišna pravila naj uvedejo.