Primer, kakršnega poznamo vsi zdravniki: govorim o bolniku, ki se mu je v dolgih letih nabralo za cel koš težav. Vsako je vestno preštudiral, se posvetoval s prijatelji, pogledal na internet in našel, kaj je treba z njim narediti. Izdelal si je svoj diagnostični postopek ter tako spoznal vse preiskave, ki jih omogoča moderna medicina, in jih tudi večkrat preskusil, doslej na srečo brez resnih posledic. V tej svoji karieri je spoznal celo vrsto raznih strokovnjakov, izmed katerih je vsakemu v skladu z njegovim znanjem uspelo najti nekaj malega patologije. Zato ne preseneča, da je pacient neskončno zaskrbljen za svoje zdravje in prepričan, da mu lahko življenje reši samo čim več pravočasnih diagnostičnih preiskav, za katere je pripravljen tudi plačati. Ob obisku v ambulanti jih zahteva vedno znova. Pišem mu napotnice, on pa živi ujet v mrežo kontrolnih diagnostičnih postopkov, ki jih redno in skrbno opravlja. Zaradi tega ni ne bolj zdrav ne manj zaskrbljen.