"Shakespeare je genialen in to zaradi tega, ker je univerzalen. Dotika se stvari, ki so tudi ta trenutek žive, pa naj gre za psihološko ali politično raven ali pa za raven hlepenja po oblasti, po moči. Vse to doživljamo tudi v sedanjem času. Zato Richarda ni bilo potrebno prenašati oziroma prevajati v dvajseto stoletje, ker je bilo vse to, s čimer se človek ves čas ukvarja, že vsajeno v dramaturgijo, v zgodbo. Richarda Tretjega lahko gledamo na različnih ravneh; na prvi ravni kot čisto psihološko raziskavo, na drugi pa je to čista politična igra. Gre za to, kako s terorjem, z zarotništvom, s skrivnim ilegalnim delovanjem in z obsodbami na smrt prideš do oblasti. In ravno tukaj je poudarek, ki smo ga začutili mad nastajanjem predstave. Oblast Richarda zasužnji. V trenutku, ko sede na prestol, začne razmišljati drugače in je na neki način ujet. Ujame se v mrežo, ki si jo je sam spletel, in je priseljen delovati še bolj brezobzirno, še bolj tiransko, kot je deloval prej. Tako, da ga na koncu ne more čakati nič drugega kakor pogibelj, smrt," o Shakespearovi igri razmišlja režiser Mile Korun.