Študijski projekt, ki ga v Obalnih galerijah pripravljajo ob izteku koledarskega leta, napovedujejo kot pendant pred dvema letoma realizirani razstavi Figurativno slikarstvo od Preglja do Marušiča in bo v razstavni obliki prikazal pogled umetniškega vodje ustanove Andreja Medveda na domačo abstrakno umetnost po drugi svetovni vojni. Izhaja iz teze, da abstraktna umetnost vedno temelji v sublimnosti, ki je v devetnajstem stoletju "prežarjala" mogočne pejsaže, v dvajsetem stoletju pa je vezana skoraj izključno na geometrična in monokromna dela. Da ni povsem tako, bo povedal tekst Briony Fera On abstract Art iz leta 1997, ki bo v razstavnem katalogu skoraj v celoti preveden, v njem pa bodo še prevoda zapisov J. L. Nancyja in M. Deguya o sublimnem in Medvedov tekst. Izjema v sublimnem pojmovanju krajine je figuralni Zoran Mušič. Slika krajino, a le v določenem obdobju, v petdesetih letih, na način, ki je informen in abstrakten. To so abstraktne krajine v najčistejšem smislu, v sublimni "legi". V klasičnem pomenu abstrahiranja podobe bosta na razstavi predstavljena Stane Kregar in Andrej Jemec, sledili jima bodo Gustav Gnamuš in T. Podgornik, ki sta sublimna in abstraktna v prvotnem smislu te opredelitve, Sergej Kapus, ujet v mreže subjektivnega razlaganja podobe, ki temelji v - pogojno - geometrični abstrakciji, in skupina slikarjev, ki svoj razvoj dolgujejo Maleviču ter Mondrianu: Sandi Červek, Zdenka Žido, Ivo Prančič in Oto Rimele. Izjemi sta Marjan Gumilar in Bojan Gorenec, oba sublimna v abstrahiranju podobe. Razstava bo obiskovalcem dostopna od danes, 19. 12., poseben dogodek pa bodo Obalne galerije pripravile ob izidu kataloga v zadnjih dneh leta. V. U.