Koreniko posadimo v zemljo takoj, ko jo dobimo, sicer pa semena sejemo zgodaj spomladi v vrste, ki naj bodo vsaj 30 cm narazen. Lepo raste v odcedni, rahli vrtni prsti, ki pa ne sme biti sveže gnojena, ker tako kot ostale korenovke tudi črni koren ne mara svežega hlevskega gnoja. V taki zemlji se razvijejo majhni in razcepljeni korenčki. Kasneje mlade rastline v njih razredčimo na razmik okoli 15 cm. Med rastjo ne zahtevajo posebne oskrbe, le plevemo jih in v suši zalivamo. Po možnosti rastlin ne okopavamo, ker bi lahko poškodovali krhke korene, temveč se pletja lotimo ročno. Privoščimo jim zastirko, ki bo dušila rast nadležnega plevela in bo v zemlji zadrževala vlago. Če se zemlja preveč izsuši, črni koren namreč rad uide v cvet. Korene izkopavamo od jeseni naprej; v zemlji zelo dobro prezimijo. Ker so krhki in lomljivi, bodimo pri izkopavanju previdni. Iz korenov, ki bodo ostali v zemlji, bodo naslednjo pomlad spet odgnali listi in stebla, ki bodo vzcvetela. To ni le lepo, ampak tudi dobro, kajti mladi poganjki in socvetni popki črnega korena so odlična zelenjava. Jeseni pa se zopet lotimo izkopavanja korenov.