Je pa tako, da se okoli Kobarida že nekaj časa dobro kosi in večerja. A, če le imate možnost, podaljšajte bivanje, prespite v sobicah nad Hišo in poskusite še zajtrk. Sobe so ugodnih cen, nekatere imajo masažne kadi, v drugih so zgolj tako udobne postelje, da se zadovoljnemu gostu, ki je pri vseh jedeh poskusil tudi požirek ali dva vinca, ne ljubi nazaj v centralo ali na štajerski konec. Ceste so že kar udobne (to nam je dala osamosvojitev), a do Hiše Franko, kake tri kilometre iz Kobarida proti italijanski meji, je iz Ljubljane še vedno več kot dve uri, pa naj se naš šolani šofer Jamal še tako trudi. Ampak ob osmih zvečer, ko smo se pripeljali v gostilno, še nismo vedeli, da bomo tudi zajtrkovali.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
okoli okoli splošni prislov; nedoločena stopnja
Kobarida Kobarid samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
že že členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
kosi kositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
večerja večerja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
A a priredni veznik
če če podredni veznik
le le členek
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
podaljšajte podaljšati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
bivanje bivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
prespite prespati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
v v predlog; mestnik
sobicah sobica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
nad nad predlog; orodnik
Hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
poskusite poskusiti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
še še členek
zajtrk zajtrk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Sobe soba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ugodnih ugoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
cen cena samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
masažne masažen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kadi kad samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zgolj zgolj členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
udobne udoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
postelje postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zadovoljnemu zadovoljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
gostu gost samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
jedeh jed samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
poskusil poskusiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
požirek požirek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ali ali priredni veznik
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, tožilnik
vinca vince samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ne ne členek
ljubi ljubiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
centralo centrala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
na na predlog; tožilnik
štajerski štajerski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ceste cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
že že členek
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
udobne udoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dala dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
osamosvojitev osamosvojitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
do do predlog; rodilnik
Hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Franko Franko samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kake kak vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
tri trije glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
kilometre kilometer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
iz iz predlog; rodilnik
Kobarida Kobarid samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
proti proti predlog; dajalnik
italijanski italijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, dajalnik
meji meja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
iz iz predlog; rodilnik
Ljubljane Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
uri ura samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, tožilnik
pa pa priredni veznik
naj naj členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
šolani šolan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
šofer šofer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Jamal Jamal samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
še še členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
trudi truditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ampak ampak priredni veznik
ob ob predlog; mestnik
osmih osem glavni števnik; besedni zapis, množina, mestnik
zvečer zvečer splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pripeljali pripeljati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
gostilno gostilna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
še še členek
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
zajtrkovali zajtrkovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor