Je pa tako, da se okoli Kobarida že nekaj časa dobro kosi in večerja. A, če le imate možnost, podaljšajte bivanje, prespite v sobicah nad Hišo in poskusite še zajtrk. Sobe so ugodnih cen, nekatere imajo masažne kadi, v drugih so zgolj tako udobne postelje, da se zadovoljnemu gostu, ki je pri vseh jedeh poskusil tudi požirek ali dva vinca, ne ljubi nazaj v centralo ali na štajerski konec. Ceste so že kar udobne (to nam je dala osamosvojitev), a do Hiše Franko, kake tri kilometre iz Kobarida proti italijanski meji, je iz Ljubljane še vedno več kot dve uri, pa naj se naš šolani šofer Jamal še tako trudi. Ampak ob osmih zvečer, ko smo se pripeljali v gostilno, še nismo vedeli, da bomo tudi zajtrkovali.