Sredi noči (okoli treh ponoči) me prebudijo udarci na boben. Napol v spanju pogledam skozi okno in zagledam dečka, ki vztrajno tolče po mreni, obenem pa pogleduje proti hišam in išče znake življenja. Včasih jih je klical po imenih, danes je prebivalstvo naraslo, zato se omeji na prižigajoče se luči v hišah. Bil je čas zajtrka, pred sončnim vzhodom, ko se začne sveti mesec Ramazan, ki je letos padel na 16. november, na petek. Dobro uro pozneje jih v mošejo pokliče glas muezina, ki uradno oznani začetek posta oziroma sončni vzhod. Ura je bila 4.20! Po molitvi zavlada tišina, »verujoči« so legli nazaj v še tople rjuhe, »heretiki« pa smo zamenjali bočno stran in se pogreznili v sanje. Ramazan je deveti od dvanajstih mesecev lunarnega koledarja, ki je za enajst dni krajši od krščanskega gregorijanskega koledarja. K postu, ki traja 30 dni, od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, spada prepoved uživanja hrane, pijače, spolnih užitkov in kajenja. Ramazan je eden izmed petih stebrov muslimanske veroizpovedi, po katerih se mora ravnati vsak musliman. Poleg tega je zavezan še » shahadi«, s čimer javno deklarira, da ni večjega boga, kot je Alah, Mohamed pa je njegov prerok, » salat«, moliti petkrat na dan,» zakat«, pomagaj revnejšim, ter » haj«, vsaj enkrat v življenju romaj v Meko. Z Ramazanom naj bi se približali Alahu.