Zaradi prelepega petja in ubranih glasov je horjulsko občinstvo do zadnjega kotička napolnilo farno cerkev. Na koncertu so zapeli 14 pesmi, nekatere ob orgelski spremljavi Urške Vidic. Poslušali smo: Hitite kristjani J. Readinga v priredbi Matije Tomca, Že počiva vsa narava Leopolda Belarja, Nocoj je tiha noč Gregorpriredbi Matije Tomca in Raduj, človek moj Leopolda Cveka v priredbi Matije Tomca. Zapeli so tudi nekaj pesmi v angleščini, in sicer: The first Nowell- angleška ljudska v priredbi Matije Tomca, Deck the hall- valižanska ljudska v priredbi Matije Tomca, Go tell it on the mauntain - negro spiritual v priredbi Radovana Kokosarja in horjulska občina, zato je imel zadnjo besedo gospod župan Daniel Fortuna, ki se je pevcem zahvalil in jim izročil spominsko darilo – angelčke – ter pevcem in občanom voščil za božične in novoletne praznike. Ker je Slovenski oktet v kratkem času kar dvakrat navdušil horjulsko občinstvo je prav, da se seznanimo z več kot petdesetletnim njegovim poslanstvom. Boris Pangerc je zapisal: »Slovenski oktet je nastal na spodbudo izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo iz starega kraja. Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček in Gašper Dermota, Marij Kogoj in Božo Grošelj, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar ter Tone Petrovčič in Artur Šulc - in njihov prvi umetniški vodja Janez Bole - so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture. V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in