"Kadar ne igram, slikam. Kadar ne slikam, igram." To je njeno življenje. "Gledališče je ljubezen. Zanimajo me obraz, mimika, človek. Slikam portrete in gledališke motive," pravi Meta Vranič. Njen portret Antona Martina Slomška je razstavljen v slovenski cerkvi v New Yorku. Slika, od kar pomni. Otvoritev njene zadnje slikarske razstave je bila poleti v Ljubljani. Od leta 1971 je Meta Vranič obraz ljubljanske Drame. In film? "V mladosti sem veliko snemala." Svoje življenje je posvetila gledališču. Vzgib je bilo nepozabno srečanje: "V Križankah sem gledala predstavo Očka, ubogi očka in v njej je igrala znamenita igralka Duša Počkaj. Mislim, da najboljša slovenska igralka vseh časov." Pozneje je bila Meta soigralka slovenskih igralskih legend. "Moj profesor je bil tudi Stane Sever. Igrala sem v dobrih predstavah in z dobrimi igralci." Pri tridesetih letih pa je opravila sprejemne izpite na Likovni akademiji. Številne igralske obveznosti in poti so preprečile slikarsko diplomo. "Vedno sem govorila, da bom zelo srečna, če bo vsaj ena moja slika dobra, “ pravi Meta, ki vidi izziv v ustvarjanju za otroke. "Otroci so namreč zelo zahtevno in krasno občinstvo." Razveseljuje jih tudi z likovno pravljico Slikarka Kara in mucek Mrk. Obiski vrtcev, šol, prireditev se spet začnejo septembra. Pa tudi gostovanja Metine monodrame Raglja, ki jo je uprizorila že 70-krat. "Imam veliko energije!" Načrtovanih projektov in želj je zelo veliko, vendar … Ne želi jih razkrivati.