Hja, krilatica z roko v ognju se po navadi ne posreči. Pravzaprav se potrdi, da je roka v ognju zgolj in predvsem sredstvo natega, prelisičenja. Tako že od prve rabe prispodobe. Namreč, dobrih 500 let pred našim štetjem, v času, ko so se zgodovinski fakti še krepko prekrivali in/ali nadomeščali z legendami, je etruščanski kralj Lars Porsenna oblegal Rim, ki takrat še ni bil velesila. Mesto je bilo že brez hrane in večina je bila za to, da se preda. A Gaius Mucius se je ponoči izmuznil iz Rima in se prikradel v etruščanski tabor za namenom, da ubije kralja. Njegov poskus atentata ni uspel, ubil je namreč napačnega človeka, potem so ga v prisotnosti samega kralja Porsenne ujeli. Preden bi ga kralj lahko obsodil, je Gaius Mucius ponosno povedal svoje ime, da je Rimljan in da je prišel ubit kralja; izjavil naj bi tudi, da je vsak meščan obleganega Rima pripravljen žrtvovati svoje življenje, da bi ubil Porsenno – in kot v potrditev te odločnosti porinil roko v bližnjo žaro ter brez kakršnega koli izraza bolečine počakal, da mu je zgorela. Porsenna je bil tako prevzet, da ga je izpustil in prenehal z obleganjem Rima.